Preskoči na vsebino

Isto besedilo, štiri ravni

Začetek Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla, iz angleščine preveden z našo verigo na vsaki od štirih ravni. Ob njem referenčni prevod, narejen in pregledan ročno.

Izvirno besedilo

Alice was beginning to get very tired of sitting by her sister on the bank, and of having nothing to do: once or twice she had peeped into the book her sister was reading, but it had no pictures or conversations in it, “and what is the use of a book,” thought Alice “without pictures or conversations?”

So she was considering in her own mind (as well as she could, for the hot day made her feel very sleepy and stupid), whether the pleasure of making a daisy-chain would be worth the trouble of getting up and picking the daisies, when suddenly a White Rabbit with pink eyes ran close by her.

There was nothing so very remarkable in that; nor did Alice think it so very much out of the way to hear the Rabbit say to itself, “Oh dear! Oh dear! I shall be late!” (when she thought it over afterwards, it occurred to her that she ought to have wondered at this, but at the time it all seemed quite natural); but when the Rabbit actually took a watch out of its waistcoat-pocket, and looked at it, and then hurried on, Alice started to her feet, for it flashed across her mind that she had never before seen a rabbit with either a waistcoat-pocket, or a watch to take out of it, and burning with curiosity, she ran across the field after it, and fortunately was just in time to see it pop down a large rabbit-hole under the hedge.

Lewis Carroll, Alice's Adventures in Wonderland (1865), 1. poglavje. Javna domena.

Referenčni prevod

Narejen in pregledan ročno, brez strojnega prevajanja.

Alici je že začelo pošteno presedati, da sedi ob sestri na bregu in nima kaj početi: enkrat ali dvakrat je pokukala v knjigo, ki jo je brala sestra, a v njej ni bilo ne slik ne pogovorov, „in čemu služi knjiga,“ je pomislila Alica, „brez slik in pogovorov?“

Premišljevala je torej pri sebi (kolikor je pač mogla, kajti zaradi vročega dneva je bila zelo zaspana in otopela), ali bi bilo veselje ob pletenju venčka iz marjetic vredno truda, da bi vstala in nabrala marjetice, ko je nenadoma tik mimo nje stekel Beli Zajec z rožnatimi očmi.

V tem ni bilo nič tako zelo posebnega; pa tudi Alici ni bilo nič kaj čudno slišati, kako Zajec govori sam s seboj: „Ojej! Ojej! Zamudil bom!“ (ko je pozneje o tem razmislila, ji je prišlo na misel, da bi se morala temu čuditi, tedaj pa se ji je vse skupaj zdelo čisto naravno); ko pa je Zajec zares potegnil iz žepka na telovniku uro, jo pogledal in nato pohitel naprej, je Alica planila na noge, kajti skozi glavo ji je šinilo, da še nikoli ni videla zajca ne z žepkom na telovniku ne z uro, ki bi jo lahko vzel iz njega, in vsa goreča od radovednosti je stekla za njim čez polje ter na srečo prišla ravno še pravi čas, da je videla, kako je smuknil v veliko zajčjo luknjo pod živo mejo.

Osnova

1 navzkrižni pregled

Samodejni prevodi tega odlomka so v pripravi.

Kakovost

1 navzkrižni pregled

Samodejni prevodi tega odlomka so v pripravi.

Premium

2 navzkrižna pregleda

Samodejni prevodi tega odlomka so v pripravi.

Odličnost

2 navzkrižna pregleda

Samodejni prevodi tega odlomka so v pripravi.

Uporabljene nastavitve: zvestoba „Zvesto“, imena prilagojena jeziku, tipografija dialogov ciljnega jezika.